1. Vseslovenska energetska konferenca
Cankarjev dom v Ljubljani, 16. -17. oktober 2024

K dvodnevni konferenci, ki sta jo priredila CIGRE CIRED in SZE, je 67 avtorjev
prispevalo svoja dela, konference se je udeležilo 240 udeležencev.
Ključni sklepi konference z naslovom Energetska prihodnost in pot v nizkoogljično družbo v 12-ih točkah

1. Na nacionalnem nivoju v državi pogrešamo strateški dokument o energetiki, ki bi bil obravnavan in sprejet v Državnem zboru ter zavezujoč za vlade. Periodično obnavljanje takega dokumenta ter poročanje o njegovem izvajanju Državnemu zboru bo omogočilo jasnejšo energetsko politiko Slovenije. Tranzicija globalne energetike doživlja velike spremembe in nove geopolitične vzorce, zato ponavljanje starih parcialnih politik pelje v slepo ulico. Pomanjkanje jasne nacionalne energetske politike in usmeritev omogoča parcialna mnenja, ki so nestrokovna, kratkoročna in v korist le posameznim interesom.
2. Nacionalni strateški dokument bi moral biti osnova in izhodišče Nacionalnemu energetsko podnebnemu načrtu (NEPN), ki ga vlade oblikujejo v okviru skupne politike Unije.

3. Energetika je globalna. Elektroenergetika je sicer regionalna, ki pa vse bolj dobiva globalne razsežnosti in prevzema glavno vlogo v oskrbi z energijo. Zato ni primerno gledanje Slovenije kot samozadostnega elektroenergetskega otoka. Vpetost v evropski prostor, močno povezovalno energetsko omrežje, ki seže preko meja Evrope, in regionalni trgi energije nudijo veliko možnosti za zanesljivo energetsko oskrbo Slovenije. Nacionalna energetika prav tako ne sme biti v lasti interesnih skupin, ampak se mora oblikovati s širšim družbenim soglasjem. Energetiki smo v tem procesu svetovalci, politiki pa odločevalci, ki sprejemajo tudi odgovornost za uspešnost ali neuspešnost energetske politike.

4. Strategija razvoja nacionalne energetike bi morala biti povezana z vsemi sektorji, panogami in politikami v državi, na katere ima vpliv in katere vplivajo nanjo, kot so: podnebna strategija države, prostorski razvoj države, okoljska strategija, socialna politika, zunanja politika ter tudi strategije izobraževanja, raziskav, šolstva in zdravstva.

5. Okoljska, prostorska in podnebna strategija s svojimi cilji morajo biti izziv energetski strategiji in politiki izvajanja te strategije. Nepovezanost teh strategij povzroča nedopustne prepreke pri umeščanju energetskih projektov v prostor.
6. Strategija izstopa premoga in s tem povezane družbeno ekonomske strategije morajo biti jasne, razumljive in transparentne ter oblikovane tako, da dajejo zaupanje in ne porajajo dvomov. V Šaleški dolini, ki ima dobro razvito energetsko infrastrukturo, je treba nadaljevati energetske dejavnosti v smeri nizkoogljičnih virov, ki bodo nadomestili vsaj del obstoječih fosilnih virov. Ena od opcij je tehnologija malih jedrskih reaktorjev z izkoriščanjem možnosti daljinskega ogrevanja.

7. Strateško in konceptualno je treba tesneje povezati energetske sisteme: električne energije, obnovljivih plinov in vodika, daljinske toplote, shranjevalnikov energije ter rabe energije (industrija, promet, kmetijstvo, javna infrastruktura, komercialna in storitvena dejavnost, gospodinjska raba, itd.). Ti morajo biti tehnično ekonomsko regulirani z metodami, ki so pravične do uporabnikov ter omogočajo njihov razvoj.

8. Odločneje je treba vzpostaviti celotno zakonodajo za uvajanje komunalnih energetskih skupnosti v državi. Te skupnosti lahko olajšajo energetski prehod z uporabo biogoriv in drugih obnovljivih virov.

9. Nacionalna energetska strategija mora biti osnovno napotilo:
   1. vsem razvojnim načrtom za energetsko infrastrukturo, posebej za tisto, ki je tehnično ekonomsko regulirana (prenosna in distribucijska energetska omrežja električne energije, toplote, plina in v prihodnosti vodika). Za energetske sisteme, ki vključujejo več energentov in oblik energije, je treba nadgraditi kriterije zanesljivosti oskrbe;
   2. strateškim dokumentom in študijam, ki dokazujejo velike energetske infrastrukturne projekte. Njihovo načrtovanje ne sme biti prepuščeno posameznim interesnim skupinam. Verodostojno in pregledno morajo analizirati svojo vlogo in pomen tudi glede na druge razvojne možnosti v državi.

10. Učinkovita raba energije na nacionalnem nivoju mora postati prioritetna na vseh področjih razvojne verige energetike od virov do rabe (promet, gradbeništvo, kmetijstvo in predelava hrane, industrija, mala obrt in storitve). Gre za energetiko, ki ima velik energetski potencial ter ponuja storitve, investiranje in gospodarske aktivnosti na nacionalnem nivoju ter s tem osvežuje makroekonomske razmere.

11. Državne subvencije in porabo sredstev iz podnebnega sklada je treba usmerjati optimalno, in sicer v konkretne projekte, ki omogočajo učinkovit energetski prehod. Nujno je spremljanje učinkov subvencij in takojšnja ponovna ocena kriterijev za dodeljevanje subvencij in prilagoditev nacionalnim interesom in ciljem. Potrebno je tesneje povezati taksonomijo in energetiko za spodbujanje naložb v zelene tehnologije in dejavnosti, ki prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

12. Ozaveščanje in svetovanje državljanom o energetiki je treba dvigniti na višjo raven:
    1. Treba je nuditi strokovno pomoč pri sanaciji stavb, izbiri ogrevanja, hlajena, prezračevanja in sami gradnji.
    2. Strokovno je treba nuditi pomoč pri rabi energije (optimiranje delovanja: toplotnih črpalk, shranjevanje energije, lastni proizvodnji energije …).
    3. Širša strokovna pomoč pri tolmačenju energetike: tarife energije, omrežnine, dinamične tarife …