Prednostne teme Vseslovenske energetske konference 2026

Prednostne teme Vseslovenske energetske konference 2026

Vseslovenska energetska konferenca 2026 - logotip

Prednostne teme Vseslovenske energetske konference 2026

Prednostne teme Vseslovenske energetske konference 2026

Vseslovenska energetska konferenca 2026 - logotip

Naslov:
Učinkovit, pravičen in odporen energetski prehod

Vseslovenska energetska konferenca 2026 bo obravnavala energetski prehod — proces, ki prinaša ne le nove tehnološke rešitve, temveč tudi novo družbeno paradigmo. Prehod ni izziv zgolj za sektor energetike, temveč zahteva sodelovanje vseh panog, sektorjev in strokovnega znanja v družbi.

S konferenco želimo:

    • opredeliti ključna področja energetskega prehoda,
    • poiskati nujne oblike povezovanja,
    • predstaviti in spodbuditi uspešne prakse,
    • dati zagon izboljšavam obstoječih rešitev,
    • odpreti prostor za nove pristope in inovacije,
    • argumentiran dialog o okoljski problematiki.

Prednostne teme konference so:

  1. Energetska učinkovitost in potenciali za njeno povečanje, oskrba z energijo
  2. Prepletenost energetskega trga s ključnimi dejavnostmi družbe
  3. Razsežnosti energetske odpornosti temelječe na nacionalni strategiji, znanju in tehnologijah

Vabimo vas k soustvarjanju:

SZE in CIGRE-CIRED vas vabimo, da s svojimi prispevki, idejami in sodelovanjem na konferenci soustvarjate uspešen, pravičen in trajnosten energetski prehod. Vsak glas, vsaka misel in vsak napor štejejo pri oblikovanju naše nacionalne energetske prihodnosti.

A. Energetska učinkovitost in potenciali za njeno povečanje, oskrba z energijo

  1. Energetska učinkovitost in optimizacija:
    Sistemski pristopi k učinkovitemu vodenju, kazalniki kakovosti, digitalna orodja (umetna inteligenca, napovedovanje), avtomatizacija in regulacija.
  2. Tehnologije in sektorji rabe energije:
    Proizvodnja, pretvorba, prenos in raba energije v različnih sektorjih (bivanje, industrija, transport, gradbeništvo, kmetijstvo).
  3. Obnovljivi viri, shranjevanje energije:
    Sonce, veter, voda, geotermalna energija, biomasa, jedrska energija, obnovljivi plini, vodik, ter sistemi za shranjevanje in rabo viškov energije (črpalne elektrarne, BHEE, hranjenje toplote in hladu …), priložnosti jedrske energije.
  4. Sinergije v zgradbah in notranjem okolju:
    Ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, razsvetljava, kakovost zraka, učinkovitost HVAC sistemov in čisti prostori.
  5. Industrijsko-energetske sinergije:
    Izraba odpadne toplote, prožnost industrije, učinkovita raba vode in obnovljivih virov (hidroenergija, agro-PV, bioplin, biomasa).
  6. Krožno gospodarstvo, analiza vplivov in razogljičenje:
    Raba odpadne toplote, ravnanje z odpadki, LCA, eksergijska analiza.
  7. Družbena vloga in človeški viri:
    Izobraževanje, usposabljanje, tehnične kompetence ter ozaveščanje za kulturo energetske učinkovitosti.

B. Prepletenost energetskega trga s ključnimi dejavnostmi družbe

  1. Energetska politika in regulacija:
    Zakonodaja, ekonomika, energetski trgi, cenovna stabilnost, regulacija in podpora pravičnemu prehodu (aktivnosti evropskih politik, združenj, Energetska unija …).
  2. Nacionalni in evropski okvir ter okoljsko-podnebni cilji:
    Evropske strategije (NEPN, Fit for 55, Zeleni dogovor, Mehanizmi pravičnega prehoda …), okoljska in podnebna usklajenost ter trajnostni razvoj.
  3. Družbeni vidik in pravičnost:
    Energetska revščina, vloga lokalnih skupnosti, civilne družbe, mediji, izobraževanje, participacija ranljivih sistemov ter pomen subvencij.
  4. Sistemska povezanost in decentralizacija:
    Povezanost sektorjev, kompleksnost sistemov, podpora malim proizvajalcem in energetskim skupnostim.
  5. Povezanost z družbo:
    Integracija prehranske, vodne in energetske varnosti, trajnostna mobilnost (elektromobilnost, javni prevoz, logistika), digitalne platforme in odprti podatki za inovacije.

C. Razsežnosti energetske odpornosti temelječe na nacionalni strategiji, znanju in tehnologijah

  1. Odpornost energetskega sistema:
    Energetska in tehnološka odpornost vključuje krizno upravljanje, simulacije, diverzifikacijo virov, varnost oskrbe, kibernetsko zaščito, klimatsko robustnost in institucionalno pripravljenost.
  2. Tehnologije, digitalizacija in upravljanje s podatki:
    Energetske tehnologije, pametna omrežja, umetna inteligenca, podatkovne baze, energetsko merjenje ter ocenjevanje, odprti podatki za večjo odzivnost in preglednost, kibernetska varnost, nadzor in učinkovitost energetskih sistemov.
  3. Inovacijski in znanstveni temelj:
    Raziskovalni centri, univerze, laboratoriji, standardizacija ter prenos znanja v prakso, ki krepijo energetske tehnologije in podporne ekosisteme.
  4. Pasivne in zaščitne rešitve, odpornost:
    Pasivni in hibridni sistemi ter čisti prostori povečujejo fizično in zdravstveno odpornost v času kriz in podnebnih sprememb (zdravje – epidemije, vročinski valovi, požari, naravne ujme, izredna stanja, kibernetska odpornost).